… in hodijo po svetu živi mrliči pokopanega otroštva.
Kolikor se da, se izogibam televiziji, se pa zgodi, da mi jo kdaj pač ne uspe ignorirati. Menda je v preteklem tednu neka depresivna ločenka umorila oba svoja otroka in sedaj mediji razglabljajo o tem kaj bi moral Center za socialno delo vedeti in zakaj ni ipd. sranje. Marsikje v družini se dogajajo neprijetne stvari, po mojem laičnem mnenju se v družinah dogaja ogromno psihičnega nasilja nad otroci. Priče takih in drugačnih dejanj so ponavadi svojci, sosedje, sošolci, učitelji, ki naj bi bili (po svoji vesti) dolžni obvestiti CSD, morda tudi policijo in poiskati pomoč. Ja dragi moji, lepo vas prosim! Kdo pa se še dan današnji briga za koga?!? Tudi če bi se rad pobrigal in pomagal žrtvi, se ne upa vpletati oz. se noče vtikati v ‘tuje’ zadeve. Tudi organi pristojni za takšno pomoč ne ukrepajo prej preden je že prepozno.
Psihične motnje staršev najbolj občutijo otroci. Tudi sama sem bila deležna takšnih občutkov … zato sem pri 14. letih raje odšla od doma … Danes nikogar ne obtožujem več in imam svoje starše rada. Pač niso bile najlepše razmere za imeti otroke. Tudi v današnjih časih marsikdo ni primeren za ‘imeti’ otroke:
Bivša prijateljica (pomen bivša nima nobene veze s člankom) je kot študentka - bodoča vzgojiteljica delala prakso na podružnični šoli v naši občini (10 km iz centra LJ). En od otrok se ji je zdel večkrat miselno odsoten, med neko igro pa je opazila, da ima po hrbtu modrice. Otrok ji je po dolgem prigovarjanju priznal, da ga starši večkrat tepejo. B. prijateljica je o tem obvestila vodstvo šole in poskušala sama ukrepati, vendar so jo ‘v zahvalo’ premestili na drugo šolo. Ni se smela vtikati v ‘privat’ zadeve.
Drug primer, ki se ga spomnim iz pripovedovanja: fantov nečak je hodil v drugi razred OŠ s fantičem iz kmetije. Ker so imeli en dan v tednu pouk do 13. ure, je v šolo prišla fantičeva mati kmetica in se znesla nad učiteljico češ, kako imajo lahko tako dolgo pouk, ker njen sin ne more biti tako dolgo v šoli, ker mora pomagati na kmetiji. Osemletni fantek je bil prikrajšan ne samo za igro s sovrstniki, temveč tudi osnovnega izobraževanja do katerega ima po zakonu pravico in dolžnost.
Ogromno je podobnih primerov, le videti jih nočemo. Ko takole pomislim, se spomnim svojih vrstnikov. V šoli s(m)o izstopali prav tisti otroci, ki s(m)o imeli doma probleme. Težko so se zbrali in učili ter težko našli zaupanje pri sovrstnikih … Kako lahko starši zafurajo svoje otroke … nekateri so imeli ogromen potencial, pa ga zaradi napak svoji staršev nikoli niso mogli uresničiti.
Tudi ‘prevelika’ ljubezen zna uničiti otroke. Lep primer najdete v Svetlanini pesmi Primož ali pa vzamete za primer kar mojo bivšo prijateljico.
Zadovoljni smo bili z vsemi nastopajočimi in vsemi vpletenimi v dogajanje ter se jim lepo zahvaljujem v imenu KUD-a Dolsko. Upam, da so bili tudi vsi obiskovalci tako zadovoljni kot so bili videti. Žal, naš fotograf Urban Bat ni posnel še ene fotke naših dveh kelnarc, ki sta bili (za nas dekleta) najbolj privlačni kelnarci ever :P (Urban tnx za fotke!) Prav tako tudi hvala ŠD Partizan za sodelovanje pri izvedbi košarkarskega turnirja!
