Polna luna oz. Šel je v ‘nebesa’ k sosedom je zavil…

Sobota, 30. junija je bil kar zanimiv dan. Zjutraj sem se zbudila mičkeno neprespana od ‘pređezane’ noči. Prejšnji večer sem bila na Jazz festivalu v Križankah (Fool Cool Orchestra = zakon!, Vladko in Simone sta ga tud lušn svirala zravn) in se mi je ob komadu Balkanica rolu film. Itak sem mogla potem mal poplaknit. No, da nadaljujem sobotno dogajanje… v soboto je imela moja mamica rojstni dan- in to 50 let! Pri mojih doma je bilo to kar opazno, saj so ga vsi domači praznovali, vsak posebej in vsak sam s seboj (jabolko pade…kam že), celo mački so se mi zdeli malo sumljivi, ko sem prišla na večer voščiti mamici.  Potem sem se odpravila h kolegu na piknik. Tja sem prišla ob cca. 23. uri in bilo je že veselo.

CENZURA!

 Ob cca. 2.30 uri zjutraj (nedelja, 1.7.) se nam je pridružila še moja boljša polovica in smo piknikovali dalje.

CENZURA!

Po koncu piknika je šel najin prijatelj Pešo prespat k nama. (op. stanujeva v mansardnem stanovanju v hiši moje ljubezni in njegovih staršev, njegovi stanujejo štuk nižje) Pešo se je odpravil k počitku v najino dnevno, midva v spalnico. (op. vse je v istem štuku-mansarda)

PAZI ZDAJ: Zjutraj sem šla lulat in sredi hodnika našla Pešotove hlače. ‘Halo?!? Kwa mu pa dogaja?!’ V dnevni sobi ga ni bilo, ne v kopalnici, niti ne v kuhinji… V dnevni je imel mobitel, njegov avto je bil še vedno na dvorišču. Šla sem povprašat mojega, če se mu kaj sanja kje bi lahko bil. Je šel dol k staršem na kavo? (malo čudno bi bilo, ampak nikoli ne veš…) Ni šel na kavo, šel je k njima spat! Sicer na srečo ne v spalnico, ampak v fotrov kabinet. Niti približno mu ni bilo in mu še vedno ni jasno, kako se je znajdel v napačnem stanovanju. Nikomur ni jasno. Bilo mu je neznansko čudno, ko se je zbudil. Pojma ni imel kje je. In ko je odprl vrata, ga je na hodniku pričakala mama mojega fanta. Dvakrat je odprl vrata in obakrat zagledal isti začudeni obraz na drugi strani-tudi njej ni bilo prav nič jasno kaj dela ta ‘neznani’ človek v njihovem stanovanju in to  v samih spodnjih hlačah. Ko se je opogumil je ‘zbežal’ gor k nama, ki sva ga že pričakala. Zmedeno je vprašal zakaj smo ga dali tja spat. Mogoče ga je tja privedla polna luna, mi ga nismo.  Pol smo šli še par vrstic podremat, da bi prišli k sebi, ampak nismo. To se je res zgodilo, našemu Pešotu. Slava mu!

  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !