Svetlana Makarovič: KAČA

Dva nista dvakrat po en sam.

Dva nista več.

Sta dvakrat manj.

Ta množica, ki se smehlja,

ta množica po dva in dva v kotlih hudičevega svašta,

v gnezdih samičjega sovraštva,

v nabreklih plodnicah žena.

In gledaš zemljo in nebo,

zna biti pa le ni tako,

a vidiš s kačjimi očmi,

kako se plazi in preži,

se tare, gnete in grozi,

glej kačo, zgrabi, stri, ubij-in spet se huli, zemljo grize

in prosi za drobtine z mize

in moli in se zahvaljuje

ta množica, ta množica,

ki je kričala Križaj ga!

  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !