Kajetan Kovič: ŽIVLJENJE ‘(DUŠA POČKAJ)’
Tak čudno je naše življenje,
srečno in hkrati nesrečno.
In kratko je naše življenje
Dokler smo tu sta nebo
in zemlja v naši oblasti,
vendar mora drevo
o sojenem času pasti.
Tak čudno je naše življenje
s svojo mračno zavestjo,
da se pesem konča
v plitkem jarku za cesto,
da se včasih konča,
preden se je začela,
brez zemlje in brez neba
kot roža nedozorela.
Tak čudno je naše življenje,
srečno in hkrati nesrečno,
o pesem nedokončana
in ena sama za večno.
V Šansonih poje Duša Počkaj
-rojena 16. novembra (škorpijonka – tko kt jst ) 1924 v Lendavi;
-100 vlog v 97 gledaliških predstavah;
-Duša je ostala na odru do zadnjega diha: srce se ji je ustavilo v vlogi Pavlovne (Ostrovski: Gozd) v četrtek, 24. junija 1982.
7. Oktober 2007 ob 15:08
Res je. Čist prov ma tale pesmica.