S pogledom na Bohinjsko jezero

Ni boljšega oddiha kot preživeti teden dni v objemu Triglavskega narodnega parka. Za to je poskrbela moja ljubezen, ki me je že v začetku novembra (za rojstni dan) presenetila s tem darilom. Imela sva apartma s pogledom na jezero :) . Sicer je skoraj vsak dan deževalo, ampak nič hudega – znala sva maksimalno uživati tudi v dežju. Sprehod okoli jezera je minil kot bi trenil, pa sva na koncu ugotovila, da sva hodila kar nekaj ur… Planina Uskovnica je še posebno lepa, ko tam ni žive duše – opa, so! Našla sva polno tačk: srnine, zajčkove, kar nekaj ptičjih…nekaj podobnega mačjim stopinjam in veveričje, zadnjo sva tudi srečala na poti. En dan sva si privoščila malce sprostitve v vodnem parku v Bohinjski Bistrici, šla sva pa tudi na Pokljuko malo potečt ( z dilcami). Tokrat mi je šlo kar dobro. Sicer prihajam iz doline, kjer je smučarski tek prisoten že vrsto let, ampak nisem imela nikoli prej večje želje se srečati z meni ubijalskim tovrstnim športom. Že pred našim Jožetom Jermanom (prvič zmagal na teku l. 1937), so moji pradedki pridno smučkali po zasneženih planjavah mojega kraja in prirejali tekme (pa tudi skakali so). Že več kot 70 let imamo uspešen tekaški klub TSK JUB Dol (imena: Jože Klemenčič, Andreja Smrekar, Marjan Vidmar, Uroš&Jure Velepec, trenutni: Petra Majdič, Dijana Grudiček, Andreja Mali in zelo perspektivni Anže Repanšek, ki je letos 6.1. osvojil srebro na celinskem pokalu v Obersdorfu v šprintu v kategoriji U20).

Bohinjska dolina je bila te dni preplavljena s tišino in milino. Edino kar je prekinilo tišino so bili  malce glasnejši vaški posebneži, ki se ob večerih zberejo v vaški ‘ošteriji’ ter prav zabavno popestrijo večer in sem ter tja kak kuža, ko pozdravlja mimoidočega. Dopust je spet prehitro minil in težko se je bilo posloviti od predragega bisera Bohinja. Upam, da kmalu nasvidenje…

 hranjenje-rack.JPG Večerno hranjenje račk

bohinj.JPG Naj sneži…

  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !