Življenjske odločitve

‘Vsako naše spoznanje se prične z občutki.’ (Leonardo da Vinci)

Nekaj se mi dogaja…že nekaj časa…nekakšno čudno obdobje. Dobila sem močno klofuto in začela brskati… Najhujše je, ko se konkretno spraviš nase, saj si z vsakim korakom stokrat bolj izgubljen. Dejansko imam zelo nenavadno obdobje in komaj čakam, da ga bo konec, da dobim potrditev ali zavrnitev. Nekaj na kar se lahko uprem, da nisem brskala zaman. In kaj če zopet ostanem v tej bedni sferi, brez rezultata? Kaj če je vsa ta zmešnjava zaman? Kaj če zaj…? Tisoč če-jev…

Kako je lahko človek tako prekleto zakompliciran!? Smešno…ko sem se odločala na katero srednjo šolo bi šla, sem se pripravljala na to, da grem na fotografsko. Opa, zadnji trenutek sem se zaradi popolnoma ‘nenavadnih’ razlogov odločila za popolnoma drugo smer. Ko nisem bila sprejeta na željeni faks, sem razmišljala, ali naj še eno leto ‘poziram’. Zadnji možni dan za vpis sem se vpisala na en bedn faks samo zato, ker ni bilo v programu matematike. Sicer sem opravila vse izpite v prvo in celo z dobrimi ocenami, ampak še sedaj mi ni jasno kaj mi je bilo, da sem se odločila za  meni tako nasprotno smer. Zapravila sem študijski čas in denar za nekaj, na kar sploh nisem ponosna. Celo življenje so me spremljale tako nagle in ‘nepremišljene’ odločitve, a sedaj ko si resnično želim premakniti življenje sem v breznu neodločnosti… kaj narediti, da bo prav? Včasih so mi čustva zameglile razum, zadnje čase pa se mi zdi, da se mi samo še megli… Včasih so rekli: čas celi rane…ali pa: pusti času čas… moja mami pa pravi: kdor je čaku je iz hruške padu (ona ma najbl prow ;) ) . Ne da se mi več čakat. Če bom samo čakala, kdaj se bo kaj spremenilo na bolje, bo vse samo zbežalo mimo mene…

Moram si poiskat mavrično mrežo, da ujamem vanjo tiste lepe stvari, ki si jih želim…in ne pozabiti, kot je dejal Tales iz Mileta: ”Spoznavaj samega sebe.” …sigurno je bil masohist…

  • Share/Bookmark
 

8 komentarjev to “Življenjske odločitve”

  1. Pešo pravi:

    Tok hudo pa spet ni kot si kle napisala. :) Binula ne se tok sekirat za vsako stvar pa boš tud ugotovila, da človek ni tako prekleto zakompliciran. Saj za določene stvari je dobro ( oz. nujano) gledat malo naprej, drugače je pa čisto fajn, da človek živi za danes in se ne obremenujuje preveč kaj in kako bo jutri. Pa življenje je še dovolj dolgo da izpolnš še marsikateri zastavljeni cilj.

  2. UzzI pravi:

    Men se pa prov nekej podobnga dogaja zadne cajte! Pa sm že mislu da mam sam jst tak obdobje! Očitno je nekaj v zraku. Najbolj da obtožm vreme in ne sebe!

  3. Binula pravi:

    @Pešo: Hvala za podporo!

    @UzzI: enkrat je krivo vreme, drugič polna luna, tretjič prazna… It’s all in your head… sej sam veš najbolj…

  4. RePi! pravi:

    Ljudje si včasih zadamo preveč ciljev, potem pa ne vemo katerega bi se lotili najprej, zato z vsemi odlašamo in nato zabredemo v črno luknjo iz katere se je težko izkopati. Cilji – DA , vendar “take it easy”. Sicer pa ti priporočam moj moto: Life’s a journey not a destination (Aerosmith). Torej: POTUJ.

  5. UzzI pravi:

    Včasih je problem da bi ful radi šli na potvane pa nam zmer kkšna stvar to prepreč. Kaj storit potem, k se stvari kr naenkrat ustavjo, pa se nič nikamor ne premakne? Ko enostavno stagniraš v svojm živlenu, pa če se še tolk trudiš.

    Damn it dons je pa lep vreme, pa še luna je že mim, na kaj se nj zdj sklicujem:)

  6. enemy pravi:

    Točno tko kot si sama napisala: če boš samo čakala, in se popolnoma prepustila temu obupu, ki te navdaja v zadnjem času, bo šlo vse ostalo mimo. In škoda je, da gre karkoli mimo. Marsikdaj se ti potem zgodi, da spregledaš kej lepega. Včasih pa enostavno ne preostane drugega, kot da se sprijazniš s tem, kar je nekoč napisal Ludwig Feuerbach: “Najpreprostejše resnice so tiste, to katerih pridemo najpozneje.” Važno je, da (nekam) pridemo.

  7. Boss pravi:

    Binula, vem, da trenutno preživljaš težke trenutke v življenju. Tudi jaz sem jih. Mogoče preveč vrtaš po sebi in iščeš srečo. Jaz sem srečo našel tako, da sem se odločil, da ne vrtam več po sebi, da se ne iščem. Repi ima kar prav, življenje je potovanje; sedaj na tem vlaku, nato pa prestopiš na bus, letalo… Prezahtevna si do sebe, poznam prjatlce, ki so sicer bile sprejete na pravi faks in ga dokončale, vendar kaj ko morajo sedaj bdeti v čist zabačeni pisarni cele dneve za mizerno plačo hkrati pa jim doma praktično umira mama za rakom. Vendar se ne pritožujejo glede tega. Vesele so da imajo dobre ljudi okrog sebe, partnerja ter iskrene prijatelje.

    Želim ti, da se ne obremenjuješ preveč s tem kaj vse bi rada počela v življenju. Bo že prišla postaja, kjer boš prestopila na drug vlak, ki te bo peljal v drugo, boljšo smer. Bodi srečna in vesela, za vse kar ti je življenje lepega ponudilo in si sprejela, ne obremenjuj se za stvari ki si jih spregledala na svoji poti. Imaš partnerja s katerim se krasno razumeta (kadar nista pijana ;) ) ljudi okrog sebe, iskrene in dobre po srcu, ki ti želijo vse najboljše, predvsem pa to da boš srečna. Pa pridna bot. ;)

  8. Binula pravi:

    Kako zelo rada bi samo živela…hodila v službo, delala kar mi je naročeno oz. kar moram in si pri tem ne zastavljala vprašanj ter ne vmešavala v vse čustva, ki jih itak nočem več meti?!

    Življenje je komedija za tiste, ki mislijo in tragedija za tiste, ki čutimo.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !