STOPLJENE MISLI

Otroci socializma: Počasi mi presedaš

Počasi mi presedaš.

Dotiki rok in ust…

Zakaj me gledaš?

Ti nisem pust?

Le kar zvijač!

Vase se zavijam.

Me tvoja bol ne gane.

Pazi, ker jaz ubijam.

 

Ta vpis je bil objavljen v 7.03.2008 ob 20:27 in je zapisan v POeZijA. Komentarjem na to temo lahko sledis preko RSS 2.0 vira. Lahko napišete komentar, ali sledite trackback z vaše strani.

2 komentarjev to “Otroci socializma: Počasi mi presedaš”

1. ginter pravi:
   9. Marec 2008 ob 21:17

   polna bolečine… saj veš, včasih potrebujemo kanček norosti, da se premaknemo!

   je pa lepo brat tako čustveno nabit tekst!!!!

   kaj praviš na to:

   Pomladna voda. Glej! Voda tukaj, voda tam.

   

2. Binula pravi:
   10. Marec 2008 ob 13:48

   Pomladna voda…naj izpere vse do čistega…kamna?

   Poznam pa: Mlačno vodo prav tako od O.S.

   Mlačna voda, bel emajl, mislim najgršo.

   Ogenj bruha iz mene, krčim se vase, sto nožev me bode v trebuh in divji, vztrajni mravljinci grizejo zadnje drobce moči…

Komentiraj