Spomladanski vonj

Ob vsem tem vrtenju in hitenju sem skoraj zamudila opaziti, kako se je narava začela prebujati. Danes, že drugič v tem tednu :) , mi je uspelo iti na sprehod v gozd do našega malega ‘triglava’, ki ga imenujemo Ajdovščina (ime: ajdje=pogani). Ajdovščina meri le 496m, vendar je pot do vrha zelo prijetna in sproščujoča. Zaradi vseh sort govoric, so ajdovski vrh od 18. stoletja dalje prečesavali in prekopavali iskalci zlata, našli pa so stare okope še iz halštatske železne dobe, žarne grobove in talilnico zlata. Tudi sama sem pri cca. devetih letih vneto iskala tam gori skrivni rov, ki bi me popeljal do zakladnice. Je pa v bližini vrha Zlati studenec in sicer zararadi rumenkaste gline.

 pot-na-ajdovscino.jpg Prijetna in sproščujoča pot proti našemu vrhu

Okoli vrha je bilo še pred več kot petnajstimi leti nekaj večjih kamnov, ki so ostali še od ajdovskega gradu (iz teh kamnov je menda v 12. stoletju dal v dolini zgradili graščino, kasneje imenovano Lustthal, Aleksander Gallenberg) , katere je moj oče s svojim bratrancem znosil na najvišjo točko vrha. Vanje smo z očetom in bratom vstavili tablice z našimi imeni in rojstnimi datumi + tablico s podatki pokojnega brata. Še sedaj se kdaj pohecamo, da bomo po apokalipsi znani kot graščaki ;)

 nas-mali-triglav.JPG Naš mali ‘triglav’ (v kamnih so skrite naše ploščice)

palckov-dom.JPG Tukaj so v času mojega otroštva živeli palčki. Večkrat sem jim prinesla kakšen bonbonček, pa tudi kako majhno igračko. Sigurno sem jim s tem čudom povzročila ogromno dela in razmišljanja.

Kako blizu je tisto kar potrebujem… Imam kar slabo vest, ker si premalokrat vzamem čas za moj prečudoviti kraj in njegovo graščakinjo ;)

vrhovi.JPG ”Čas je gibljiva podoba večnosti.” (Platon)

  • Share/Bookmark
 

5 komentarjev to “Spomladanski vonj”

  1. RePi! pravi:

    Kdaj so pa drevesa ozelenela? Lepi so te naši kraji!

  2. lenny pravi:

    Hm … Ta Ajdovčina. Toliko sem že slišal o njej, pa še vedno ne vem kje točno se nahaja. Mi boš enkrat pokazala? V zahvalo ti lahko jaz pokažem še en skriti košček naše občine – svetel gozd, skozi katerega sva se mnogokrat sprehajala z mojo babico. Tudi tam so bili palčki in lovci so imeli svojo kolibo, pa žabe so se sončile ob studencu. Najboljša stvar pa so bile gozdne jagode ob poti. Zdaj tega ni več; in to zato, ker se skozi omenjeni gozd nisem sprehajal že skoraj deset let. Babica sicer pravi, da palčkov ni več …

  3. mamy pravi:

    Palčki so še, no, škratki. žabe se ne sončojo, ker rabijo vlago. Ajdovčina pa ni Ajdovčina, ampak Ajdovščina. To je za Lenny-ja. Brez veze. Lahko bi mu tudi povedala, ker mi je ravnokar gledal čez ramo. Lepo je zdaj tudi za Mlinščico in za Savo, pa tam proti Klopcam, pa čez Pasji britof proti Vrhu in Murovici…Samo čas si je treba vzeti in gledati in opazovati in uživati…(Tropičja so v redu, a ne?)

  4. mamy pravi:

    Sem pozabila. Če boš kdaj imela čas, ti razložim zadevo s škratkovo hišico, ki deluje, če vanjo verjameš.

  5. Binula pravi:

    @RePi: včeraj sva pa le šla skupaj v naravo. Vrh Sv.Trojice je tudi zelo lep… čudovit razgled na mojo dolino, na drugi strani pa na Kamniške alpe :)

    @lenny: seveda, te bom enkrat ‘gnala’ s seboj na naš mali triglav.

    @mamy: z veseljem bom prisluhnila zgodbi o škratkovi hišici.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !