Črno beli svet
Moj svet je bel
in moj svet je črn.
Glas med belim in črnim je rezek
in oblit je s krvjo,
včasih prepreden z bolečino,
ki jo poimenujete ljubezen
in vsakič napolnjen s črnino
-spomini, slutnja, strah.
Vse skupaj je ena velika sivina
in jaz gospodarica njena.
Klanjaj se mi!
Klanjaj se mi, ti pravim!!!
Ti! Ti nevidna pošast zlovešča,
ki bediš nad menoj in mi spanec moriš.
Klanjaj se mi ali pa me ugonobi,
ti zverina brez materije!
A le so tvojih krempljev sledi po meni,
po moji duši prepereli, po vidu oslepljenem
in vonju … vonju po smrti.
Povsod so v meni in z menoj. Na vsakem koraku.
In jutri … jutri se poslovim od belega in od črnega sveta
ter padem v mehko čisto sivino brez težnosti in časa – se te znebim za vekomaj.
(Sabina G.)

8. Januar 2009 ob 22:46
His vision, from the constantly passing bars, has grown so weary that it cannot hold anything else. It seems to him there are a thousand bars, and behind the bars, no world.
As he paces in cramped circles, over and over, the movement of his powerful soft strides is like a ritual dance around a center in which a mighty will stands paralyzed.
Only at times, the curtain of the pupils lifts, quietly. An image enters in, rushes down through the tense, arrested muscles, plunges into the heart and is gone.
/rainerMARIArilke/