STOPLJENE MISLI

Ležim na cesti

v slabi zavesti

v luži krvi

mimo mene hiti

čas za smrt

peklenski srd

v mučenje

ognjeno sučenje

brez zraka

brez sinjega oblaka

ki ga še zadnjič vidim …

in od mene bo ostal samo dim.

Svobodni sužnji korakajo za zastavo prvega maja veseli in srečni, z rdečimi nageljni, so stopili na pot odrešitve in hrepenenja, po večnem bogatenju, da si bodo lahko kupili nov hladilnik, TV, avto in mesto na univerzi za otroka, da ne bo krampal in se mučil tako kot mi, stari žuljavi bojevniki, propadlih iluzij in obsedenosti do boljšega življenja. Prvi maj je nevaren praznik.

Svobodni sužnji [...]

Ti, ki mislijo drugače, sanjajo prečudne sanje,

ki v oblaku pisanem se vsak dan spustijo nanje,

te, ki mislijo drugače, v belo hišo smo zaprli,

eni vrnejo se k nam, drugi bodo v njej umrli.

V tej hiši živijo drugačni ljudje, v neznanih jezikih govore,

za temi zidovi je raj in pekel,

med njimi in nami brni napev - norci so [...]

Počasi mi presedaš.

Dotiki rok in ust…

Zakaj me gledaš?

Ti nisem pust?

Le kar zvijač!

Vase se zavijam.

Me tvoja bol ne gane.

Pazi, ker jaz ubijam.