Svojo imenitno in popularno babico Veroniko sem v enem izmed svojih postov že predstavila, svojega edinstvenega in vsekakor najboljšega brata na svetu tudi že večkrat omenila. Poleg njiju in moje precej boljše polovice – dragega Repija, psa Chesterja, ptiča Fonzija, babičinih mačk in zajčka, veverice in netopirjev na vikendu ter parih Jakatov (Jaka = suha južina) mojo družino sestavljata tudi moja [...]
…in maj njegove smrti.
(NIET: Bil je maj)
Vse cvetelo je, vse živelo je. Bil je maj, maj moje smrti.
Kot iz temnih sanj vidim tisti dan, ko zvedel sem, kaj nosim v sebi.
Strah me je. Nočem umreti sam. Pomagaj mi.
Gledam ti v oči, sonce v njih žari. Naj ti povem, da smrt je med nama.
Ne, nimam te moči, da ti povedal bi. Bog vzemi me, a usmili se nje.
Strah me je. Nočem [...]
Po večnem iskanju ‘doma’ in skromnih želja, me je zadela strela iz vesolja. Od precejšnje zmedenosti jo niti še nisem začutila. Ej!!! Nisem več brezdomec!!! Postala sem lastnica malega vikenda na čudovitem kraju sveta. V tišini, v neokrnjeni naravi, s prečudovitim pogledom na svojo zeleno dolino in Ljubljansko kotlino (celo grad vidim ). [...]
Namesto da sem šla s kolegi na Ramones night, preživljam večer z najglasnejšim bitjem v bajti – s Fonzijem. O njem sem pisala že v enem od septembrskih postov. Mucka mi ne pustijo imeti (se pa zato spogledujem s sosedovim ali pa obiščem babičina debeluha), imamo psa Capota, ki je pri bajti že precej dolgo, je že [...]
