STOPLJENE MISLI http://binula.blog.siol.net Preobčutljiva za življenje Fri, 05 Sep 2008 18:45:11 +0000 http://wordpress.org/?v=2.7 en V (ne)sreči spoznaš prijatelje http://binula.blog.siol.net/2008/09/05/v-nesreci-spoznas-prijatelje/ http://binula.blog.siol.net/2008/09/05/v-nesreci-spoznas-prijatelje/#comments Fri, 05 Sep 2008 18:45:11 +0000 binula http://binula.blog.siol.net/?p=311 Petek zvečer. Čas ko se ’spodobi’, da se gre s kolegi na drinko ali na kakšen koncert. Ker pa sem (skoraj dobesedno) priklenjena na posteljo, bo to že drugi petek zapored namenjen zgolj ležanju. Dolgčas. Otožnost. Prekladanje misli. Nič konstruktivnega. Na TV-ju nič gledljivega. Knjiga je na trenutke prenatrpana s strokovnimi pojmi. Too much. Novice samo še o Patriji in volitvah in o tem, da bo Janša tožil vse po spisku. Zaboli. Spusti … Moj srček dela do pozn. Fonzi si čisti perje - mogoče gre na namišljeni zmenek. No, vsaj doma sem in ne gledam več neprijaznih halj v popolnoma katastrofalnem in histeričnem okolju, opremljenem iz leta 1975 (WC-ji delujejo, kot da bi jih taistega leta zadnjič počistili) in vsa HVALA mojemu dragemu skrbnemu fantu, da me je spravil domov in, da tako lepo skrbi zame.

Zdravje … na to vrednoto se ponavadi spomnim šele, ko ga primanjkuje. Ne pazim nanj. Premalo. Mogoče je že čas, da začnem bolj zdravo živet. Če ne zase, zaradi mojih najdražjih. Pravijo, da v nesreči spoznaš prave prijatelje. Zadnje dni mi je marsikateri klic, sms in obisk polepšal trenutek, dva. Ampak bolj kot v nesreči, spoznaš iskrenejše prijatelje v sreči. Pred meseci se mi je zgodilo nekaj zelo (sebično) lepega in v zadnjih dneh nekaj manj lepega. Grdega. V ’manj lepih’ trenutkih ti bližnji in manj bližnji izrečejo sočutje in skrb. Nekateri so iskreni, drugi to storijo samo, ker se to pač spodobi - so navajeni lepe omike. Drugače je pri sreči, saj ponavadi začutiš, kateri ljudje so srečni s teboj in ti to srečo res privoščijo (p.s. kako zelo privoščim nekomu Izabel :)  čestitke!!!). Ne morem se glih pritoževat. Imam dobre prijatelje, (’vrnjeno’) družino in najboljšega fanta na svetu, ki me sprejemajo takšno kot sem in me na noben način ne poskušajo spreminjati. Včasih pogrešam le svojega palčka … in več dobrih žurov ;)

]]> http://binula.blog.siol.net/2008/09/05/v-nesreci-spoznas-prijatelje/feed/ Love U http://binula.blog.siol.net/2008/08/22/love-u/ http://binula.blog.siol.net/2008/08/22/love-u/#comments Fri, 22 Aug 2008 18:55:00 +0000 binula http://binula.blog.siol.net/2008/08/22/love-u/ Svojo imenitno in popularno babico Veroniko sem v enem izmed svojih postov že predstavila, svojega edinstvenega in vsekakor najboljšega brata na svetu tudi že večkrat omenila. Poleg njiju in moje precej boljše polovice - dragega Repija, psa Chesterja, ptiča Fonzija, babičinih mačk in zajčka, veverice in netopirjev na vikendu ter parih Jakatov (Jaka = suha južina) mojo družino sestavljata tudi moja draga mamica in očka, vendar od mojega štirinajstega leta ne stanujemo prav pogosto skupaj. In ker sem pred kratkim dobila po mejlu njuno fotko, ko sta izgledala precej bolj … srečna?, sem jo želela pokazati tistim, ki jih prsti pritipkajo na moj blog.

Fotografija je bila posneta 27. junija 1978:

mami-in-oci-2761976.jpg 

Zanju danes in jutri in pojutrišnjem itd. posvečam štikelc ”The house of the rising sun” - Dejv že ve zakaj (sicer v Pink Floydovi verziji), katerega so tudi v fotrovem lokalnem bendu preigravali v njegovih najstniških letih:

http://www.youtube.com/watch?v=eYzQspdn4J0

”Ironija je najbližja resnici.”

Nekje sem prebrala, da si starše izbiramo sami. Torej je bila moja izbira pravilna.

]]> http://binula.blog.siol.net/2008/08/22/love-u/feed/ Panč ali kdo bo tebe Mihec … ? http://binula.blog.siol.net/2008/08/18/panc-ali-kdo-bo-tebe-mihec/ http://binula.blog.siol.net/2008/08/18/panc-ali-kdo-bo-tebe-mihec/#comments Mon, 18 Aug 2008 21:02:23 +0000 binula http://binula.blog.siol.net/2008/08/18/panc-ali-kdo-bo-tebe-mihec/ V soboto, 16.08. je KUD Dolsko svoje zveste člane počastil z ogledom Festivala stand-up komedije Panč, ki se je odvijal na ljubljanskem gradu. Šale so stresali Andrej Colarič, Vanči Žorž, Klemen Bučan, Klemen Mauhler in Vid Valič. Najbolj sta me nasmejala oba Klemna. 

Sladokusne goste so počastili s sladoledom, nekateri pa smo v prijetnem ambientu srebali le svojo pijačko ter napenjali svoje ličnice. S seboj smo imeli tudi Mihca. Mihec je prav poseben fantič, ki si neznansko želi nastopati (letos jeseni ga boste lahko videli v predstavi MacBeth (KUD Dolsko)). Po srednji šoli bo verjetno preveril srečo na AGRFT-ju in vsekakor bom držala pesti, da ga sprejmejo. Zame bi bilo poklicno igranje pogubljenost. Sigurno bi mi danes že odpovedala jetra, pa tudi pljuča bi mi bilo potrebno prezračiti, ampak Mihec je verjetno iz drugačnega testa. Marsikdo ima željo vsaj enkrat nastopati oziroma odigrati (karkoli) na odru, ogromno jih pa igra kar svoje življenje. Včasih naletim na kako osebo, kateri bi takoj dala oskarja za ‘življenjsko delo’ - dobesedno življenjsko! Pred različnimi ljudmi si nadeva različne maske. Precizno izbrane. Odigra eno vlogo in drugo in tretjo … potem se pa kar naenkrat malce izgubi in niti ne ve več, kdo pravzaprav je.   Zanimivo je opazovati takšno osebo v različni družbi, nikakor se ji ne morem načuditi … in vsakič ko jo opazujem pri menjavanju vlog, se spomnim, da sem nekje slišala za neko bolezen … ;)

]]> http://binula.blog.siol.net/2008/08/18/panc-ali-kdo-bo-tebe-mihec/feed/